Imela sem le še en opravek in to je bila lovska trgovina, kjer me je čakal nakup mojega očeta. Nakup je pravil preko sprta in me je prasil, ali grem lahko danes spotoma to iskat, ker ne zaupa dostavnim službam, da bo to prispelo do njega v enem kosu. Včasih ga res ne razumem, od kje mu taksne ideje, saj še nikoli ni prejel paketa, kjer bi bilo karkoli polomljeno. In tudi če bi se to zgodilo, bi lahko zahteval novo dostavo. Ampak žal ne morem vplivati na njegove odločitve, lahko mu naredim le uslugo, saj se dnevno vozim tam mimo, kjer je lovska trgovina, in mi to, da grem karkoli tja iskat mi niti ni odveč.
Po službi sem se odpeljala tja, da prevzamem paket, pripravljen za očeta. Ko sem prišla tja, sem videla, da ima lovska trgovina, kar veliko strank in takoj sem vedela, da bom morala malce počakati. Nisem imela ravno veliko časa, ampak nisem imela ravno veliko izbire. Paket sem morala prevzeti danes, saj bi drugače bil že zelo nesrečen, ker pričakuje, da bo danes to prejel.
Minilo je dobrih petnajst minut, ko sem končno prišla na vrsto, in sem lahko prevzela paket. Vse je bilo plačano in pripravljeno in tako se lahko takoj za tem, ko sem prišla na vrsto odšla prost domu. No, najprej sem se morala ustaviti še pri starših, da odložim paket in potem sem lahko odšla naprej.
Ko sem to uredila, je bila lovska trgovina, že davno za mano in vse, kar me je še čakalo, je bilo to, da pridem domov in si privoščim prijetno kopel. Ravno, ko sem stopila skozi vrata svojega stanovanja, pa sem prejela klic od očeta. Takoj sem pomislila, da nekaj ni v redu z naročilom, ki ga je prejel. Ampak sem se zmotila. Poklical me je samo zato, da se mi je zahvalil, ker sem pomagala, da prejme naročilo, ki ga je lovska trgovina, pripravila, saj ga prej ni bilo doma.