Pergole za avto so super

Posted on by Urednik

Naša hiša je pritlična, potem je skoraj vsem jasno, da bi morali imeti garažo zraven hiše, ali pa smo brez nje. No mi smo bili tista druga varianta, dokler si nismo omislili pergole in rešili problem. Kajti problem je bil v tem, da je bil naš avto izpostavljen vremenskim razmeram, zime pa na štajerskem niso nič kaj prijazne.

Za to sem kriva jaz, kajti enostavno nisem hotela ne garaže, ne pergole, ker sem bila prepričana, da se v teh prostorih nabira samo šara, tega pa nisem hotela, kar nismo potrebovali smo sproti dajali stran in tako je naša hiša vedno sveža in čista, ni prostora in garaže, kjer bi se nabirale stare neuporabne stvari.

No, pa smo dali skozi dve zime brez pergole in se pošteno namučili glede avtov, ker so bile zime hudo mrzle in snežene, smo se večkrat zbudili, da smo imeli zamrznjene šipe na avtu, ali pa je bil avto zasnežen.

Počasi smo imeli tega dovolj in sklenili, da ne bomo zazidali garaže, ampak bomo naredili pergolo z štirimi osnovnimi stebri, da bosta lahko oba avta pod njo, za drugo pa ne bo prostora. Takšne pergole so res osnovne, nam pa je služila super, poleti so bili naši avti v senci, pozimi, ko je zapadel sneg pa so bili zjutraj čisti in suhi. 

Tako smo rešili problem avtov, gledali smo tudi na to, da pergole nismo naredili takšne, da bi kazila izgled hiše, vendar je z njo povezana tako po naklonu, kot po kritini. Danes če ne bi bilo pergole, bi mi bilo pošteno žal, kajti še kako sem se navadila, da se usedem v hladen, čist, suh, avto, vseeno pa sem vesela, da naša hiša ni visoka zaradi garaž, ki bi jih imeli spodaj. Pritlične hiše in pergole zraven so prekrasne tako za življenje, kot pogled na njih.…

Dolce gusto mi pričara nasmeh vsako jutro

Posted on by Urednik

Poznate občutek, ko se zjutraj zbudite celi zlimani in slabe volje, ker je še en delovni dan pred vami, potem pa vam Dolce gusto polepša dan, ko ga zagledate. Meni se to zgodi pogosto, ko mi zjutraj zazvoni budilka in bi jo najraje preslišala in seveda to ni možno, moram vstati in se odpraviti v službo. Veliko mojih sodelavcev pije kavo v službi, jaz pa ne dam kave Dolce gusto za kavo v službi. Ta občutek, da lahko kavo spijem v miru pred službo, ko sem še v pižami in me nobeden ne obremenjuje in z nobenim se ne potrebujem pogovarjati in biti vljudna prevaga vse.

Sprva sem vedno pila turško kavo, ko pa sem enkrat videla aparat Dolce gusto, me je očaral, takrat sem ga kupila, mogoče še prehitro bi nekdo rekel, kajti niti nisem poznala katere kapsule obstajajo, enostavno sem verjela v njega.

Tako sem prvo imela Dolce gusto aparat in šele kasneje šla v iskanje kapsul in katere sploh izbrati. Sama sem ljubiteljica malega cappuccina in tako sem iskala kapsule, ki bodo naredile mojo kavo, kot si jo želim. Sprva me je postalo malo strah, d ne bo velike izbire, ko pa sem jaz videla, da za Dolce gusto aparat obstaja ogromno kapsul, sem bila presrečna. Tako seveda nisem kupila samo enega okusa, ampak je bila košarica kar polna okusov. 

Doma pa se je začela pokušnja okusov. Tako sem si pripravila čisto vsako kapsulo za Dolce gusto, katere sem kupila in tako izbrala svoj najljubši okus, pa ni bil mali cappuccino, ampak je bil macchiato, ki sem ga oboževala od prvega dne, pa še danes pijem točno to kavo vsepovsod, ali mi jo doma naredi Dolce gusto, ali pa v gostilni pijem isto. To je moja kava in ne zamenjam je za nobeno drugo vrsto kave.…

Kaj je diabetes?

Posted on by Urednik

Sama se nisem nikoli spuščala v vprašanje, kaj je diabetes, nekako sem ga povezoval z debelostjo in to je to. Ker nobeden v družini diabetes še ni imel, zato me to področje bolezni ni zanimalo, dokler sama nisem imela podobnih simptomov. Dane vem, da obstaja diabetes tip 1 in diabetes tip2. 

Sama pa sem se spraševala, če resnično katera od teh imam.

Bila sem stara okoli 4 let, ko sem že nekaj časa opažala, da sem neizmerno utrujena, žejna, vedno lačna, nikoli mi ni bilo dovolj hrane, imela sem tako suha usta, skozi sem hodila na wc, to mi je bilo tako zoprno, kamorkoli sem šla, sem morala iskati ta wc, saj bi se drugače polulala, ker imam tudi nizko mehur. Zelo pa me je presenetilo, ker sem imela takšen apetit, da bi se morala zrediti, jaz pa sem hujšala. Tako je bil alarm na mestu, da je na pohodu diabetes in prav sem imela.

Na pregledu, ki so mi ga opravili je pokazalo, da sem zbolela in da je diabetes prišel v moje telo. Ker resnično nisem vedela, popolnoma nič o tej bolezni, mi je zdravnik vse lepo razložil, vseeno pa sem šla v knjižnico po kup knjig, da se bom poučila o tej bolezni, vzela sem jo zelo resno in želela sem jo pozdraviti.

Ko sem tako premišljevala se nisem čudila, da sem dobila diabetes, kajti moje življenje je bilo katastrofalno, non stop sem jedla sladko, popolnoma nič se nisem gibala, zraven tega pa sem še kadila. To je bilo moje življenje skoraj 30 let. Pa nekje je moralo telo odreagirati in reči stop, tega ne zdržim več in tako je prišel diabetes. Zdaj to bolezen imam in se bojujem z njim vsak ljubi dan. Ogromno sem že naredila na sebi in še se bom trudila, saj želim da diabetes zapusti moje telo.…

Poročni šopek prispeva k veselemu poročnemu vzdušju

Posted on by Urednik

Poročni šopek se opazi veliko bolj, kot bi si morda mislili na prvi pogled. Gostje na poroki ga hitro opazijo, saj lep poročni šopek pritegne pogled in ustvari prijeten vtis, da je poroka dobro organizirana in da na njej ne manjka noben detajl. Poročni šopek v rokah neveste je obvezen del njene oprave, zato je tudi zelo pomembno da je barvno v sozvočju ali kontrastu s poročno obleko. Ko se je potrebno odločiti za poročni šopek izbira mnogokrat sploh ni tako zelo preprosta. Večkrat je potrebno prisluhniti strokovnemu nasvetu cvetličarja ki ima izkušnje z izdelavo poročnih šopkov. Pomembno je, da je poročni šopek prikupen in da ga svatje takoj opazijo. Še bolje je, če jim ostane v trajnem spominu kot simbol poročnega slavja.

 

Najboljši rezultati pri izbiri poročnega šopka se dosežejo, ko cvetličar upošteva vaše želje. Poleg tega pa se drži tudi nekaterih pravil estetike ter modnih smernic. Izbira poročnega šopka je pomembno in prijetno opravilo bodočih mladoporočencev, ki zahteva od njiju, da si vzameta dovolj časa in pozornosti. Namen poročnega šopka je tudi ta, da ostane svatom v dolgotrajnem in lepem spominu. Naloga poročnega šopka je tudi ta, da poudari lep videz neveste in zaokroži njeno podobo. Nevesta brez poročnega šopka je podobno kot slika brez okvirja. Šopek mora dati pečat poroki. Biti mora tako privlačen za oko, da vsem ostane v čim lepšem spominu. To se zgodi šele, ko poročnemu šopku uspe pritegniti pozornost svatov. 

Nevesti pa zagotovo ostane v trajnem in neizbrisnem spominu, saj gre za najpomembnejši šopek v njenem življenju, ki nosi velik simbolni pomen. Pri izbiri poročnega šopka bodite pozorni na velikost šopka v razmerju do velikosti poročnega slavja in prostora, v katerem se bo slavje odvijalo. Priporočljivo je izbrati tak poročni šopek, ki bo skladen z ostalo cvetno dekoracijo v prostoru.…

Rogaška Slatina je kraj, ki ga bom vedno imela rada

Posted on by Urednik

Vsak se rodi v določenem kraju in potem tam živi. Kraja kjer na začetku živimo, si ne zbiramo sami, vendar je odvisen od naših staršev. Jaz sem živela, kot otrok v dveh krajih, to je Rogaška Slatina in Tržič. Moram priznati, da sta oba kraja pri meni pustila oseben pečat.

Tako je Rogaška Slatina moj domači kraj in ne veliko za njo je Tržič, kjer sta živela moj dedek in babica in jaz sem preživela ogromno časa z njima, moji starši pa so takrat delali v Rogaški Slatini. Tako z veseljem sem zahajala v Tržič k babici in dedku onadva sta mi bila vse. Ob njiju sem se počutila ljubljena, imela sta me rada, kot da bi bila njihova hčerka in tako je danes, čeprav jih več ni ostal Tržič v mojem srcu. Res pa je, da je Rogaška Slatina bila moj domači kraj, vendar saj veste, v domačem kraju se vedno odvija tisto nujno življenje in to nas včasih bremeni. V domačem kraju redko gledamo sproščeno, hodimo okoli, se veselimo, bolj je vse tempirano, vrtec, šola, služba, družina, zdravniki….

Vendar vseeno je Rogaška Slatina moj kraj. Ko sem odrasla sem se preselila in vedno sem hrepenela po domu. Tako je hrepenenje ko sem si ustvarila svojo družino prevagalo in spet smo se preseli nazaj in Rogaška Slatina je sedaj kraj, kjer je doma moj otrok.

Ko tako preletim mesta v Sloveniji se zavedam, da živimo v prekrasnem kraju, ki je ravno dovolj velik za življenje, Rogaška Slatina je znana po zdravilišču, Steklarni, Afroditi in konec koncev po mineralni vodi Tempel in Donat MG. Vsi domačini se zavedamo v kako lepem in pomembnem mestu za zdravje živimo in to tudi cenimo. 

Tako je Rogaška Slatina bila moj dom, potem sem jo za nekaj časa zapustila, potem je spet bila moj dom, danes pa je dom mojemu otroku.…