Kot študent, sem obiskoval fakulteto za matematiko, kajti ta predmet me je zelo zanimal. Ta zgradba, v kateri pa so potekala predavanja, torej fakulteta, pa je že takoj, ko sem se prvič vpisal, bila zelo napredna in moderna, kajti celotna zgradba je bila skoraj da steklena. Zato pa mi je bilo tudi zelo všeč obiskovanje te fakultete, saj sem videl, da ne zaostaja s časom, kar pa se je tudi prikazovalo na načinu učenja in podajanju znanja.
Najbolj pa mi je bilo zanimivo, ko so se na temu faksu vzpostavili sistemi senčenja, katere pa sem opazil, ko sem prišel v drugi letnik. Težava do tedaj je namreč bila, da je bilo vedno potrebno na roke zasenčevati prostore, kjer smo imeli predavanja, kadar je bilo zunaj močno sonce. To pa sicer ni bil tako velik problem, vendar pa je bilo na vsake toliko časa to malo tečno.
Nato pa so, med tistim poletjem, na okna namestili sisteme senčenja. Ti pa so bili zelo napredni, kajti sistemi senčenja so imeli vgrajene senzorje, kateri pa so lahko zaznali, koliko svetlobe je prisotno, oziroma če sonce močno sveti skozi okna. V temu primeru, pa so se senčila kar sama zaprla, oziroma spustila, tako da to ni bilo potrebno več delati ročno, kar pa je pripomoglo k nemotenemu potekanju predavanj. Sistemi pa so bili še bolj napredni kot to, kajti sočasno, ko so se senčila zakrila, so se v predavalnici tudi prižgale ustrezne luči, da nismo bili v temi.
Ko pa je sonce zginilo, oziroma ni bilo več tako močno, pa so sistemi senčenja to spet zaznali, ter odgrnili senčila, da je tisti majhen del svetlobe, lahko prišel v predavalnico. Če pa te ni bilo zadosti, pa so se spet prižgale tudi ustrezne luči. Zato pa me je to zelo navdušilo in mi je bilo zelo zanimivo, saj sem kaj takšnega prvič videl.